Vršički smrek so že davno prerasli v vejevje, Trdinove lisičke in jazbeci so že davno vzgojili svoj naraščaj, le moški ego je ostal docela infantilen, kot je bil spomladi. Tudi zgodbe loškega princa ne morejo brez njega, kajti to niso bajke, temveč so povesti o naravi človeka. Tako se je dogodilo, da je slava, ki so jo prinesle Blatnikove kapljice, pokapljala kar nekaj fantičev cvičkove doline. Naš Primož je pod zalivanjem tega bloga rahlo zrasel, njegov osebnostni guru Janez Pav t.i. Nič je znova odkril lepoto pisane besede, nekje na drugem koncu doline pa se je porodil klasičen anti-junak. V temi je grickal ribje palčke ter bral o slavi loškega princa, bral o njegovih kokoškah in eksotičnih prijateljih in ob tem kuhal vse večjo zavist. Jernej Prašnikar je bil kapetan rekreativne nogometne ekipe, v kateri je Primož treniral svoja bedrca. Zelo težko mu je padlo, da je, prej tako neizbrušen diamant, končno zasijal. Med baronom teme in loškim princem se je počasi, ampak vztrajno kovalo rivalstvo, ki je imelo potencial, da bi definiralo relief 21. stoletja v Šentjerneju. Nihče ne ve, kdaj se je točno začelo. Je morda bil Baron tisti, ki je zaprl Kokoši in jih poslal se igrat podmornice? Je morda on strašil iz stare hiše? Nihče ne ve.
Zima je kmalu pokazala svoje prve kremplje in člane nogometna ekipe ASI pregnala iz zunanjega igrišča v telovadnico. Guru Nič je Blatniku za pričetek zimske sezone pripisal posebno tekočo dieto in Primož je vstopal v novo sezono poln optimizma. Toda, kot občestvo brez dvoma ve, lahko si izvrsten napadalec, toda v kolikor nimaš minutaže, se žal ne moreš izkazati. Temni Baron je svojemu pomočniku Mihovškemu plešcu zaukazal, da naj da Blatniku zelo malo priložnosti da se izkaže. Toda Blatnik, podprt z duhovnostjo svojega Guruja, se je še kar izkazoval na vsaki tekmi. Mihovški plešec je moral poročati Baronu, da njihova taktika več ne deluje. Baron je nato zaukazal da se Primoža zapre med vrata, kajti golmani, kakor basisti v glasbeni skupini, niso deležni enake slave kot igralci. Primož se je tudi tam izkazoval. Ne samo da je z izvrstnimi obrambami bil steber ekipe, še vedno je včasih pomagal z napadalnimi akcijami!
Prišel je dan, ki po jutru ni kazal svoje posebnosti. Šiptar je tudi tisti dan vstal pred zoro in prižgal 6 dni star burek, Resan je še vedno kljuboval vsem zakonom fizike (»Kako je on sploh še živ?«: so dejale flavzarce.), Blatnikove nove kokoške so spet kokodakale, nihče pa ni vedel kaj se bo dogodilo tistega večera. Trening nogometne ekipe ŠD Naši.
»Guru Nič je Blatniku za pričetek zimske sezone pripisal posebno tekočo dieto in Primož je vstopal v novo sezono poln optimizma.«
Blatnik je sedel na klopi in pustil Guruju Niču, da ga je z masažo pripravljal na trening. Mimo se je sprehodil Baron Jernej in s kazalcem ter sredincem pokazal iz svojih oči na njegove. V ozadju je bučala mučna odmevajoča tišina Šentjernejske telovadnice. Dum, Dum, Dum so zadoneli koraki Jerneja, ko je stopal na igrišče. Počasi se je nabrala tudi preostala ekipa in mučno tišino je napolnilo odbijanje žoge, hitri koraki in petje enega od članov. Nato pa se je kar naenkrat Baron Jernej znašel sam pred vratarjem Blatnikom. Primož je z razprtimi rokami skočil nanj in mu odvzel žogo. Guru Janez se je izstrelil iz klopi in vrisknil od veselja. Tedaj pa je kar naenkrat, prepoln sramu Baron Jernej prijel Blatnika in se začel prerivati z njim. Napetost je naraščala. Kako se bo Blatnik rešil iz močnega prijema Barona Jerneja.
Poteza Guruja Niča
Tedaj pa je svojo izvrstnost pokazal Guru Nič. Spomnil se je na slabost šentjernejskega zlikovca in hitro skočil v slačilnico. Takoj se je vrnil, v rokah pa je imel… tri ribje palčke. Baron je takoj zavohal vonj po ribah, ki ga je kakor magnet odvlekel stran od Primoža proti Guruju s palčkami. Janez je palčke vrgel na tla, nato pa se je smejoč usedel na Jerneja, ki je legel, da bi palčke pobral.
»...Resan je še vedno kljuboval vsem zakonom fizike (»Kako je on sploh še živ?«)«
Tako je loški princ, s pomočjo svojega guruja, še enkrat več ugnal hudiča kamor mu je mesto. Sedaj nikoli več nima težav na treningu, Baron Jernej pa je vesel, ker ima svoj ribji meni.